20. Kako so vam ustavni sodniki ukradli pokojnino Janez ŠušteršičPredstavljate si, da bi podpisali pogodbo, da boste nekomu vsak mesec nakazali določen znesek, on pa vam bo v zameno čez deset let prepustil svoje dvosobno stanovanje – toda ko bi ta čas pretekel, bi vam namesto tega izročil ključe garsonjere svoje pokojne babice. Kaj mislite, da bi se zgodilo v pravni državi? Šli bi na sodišče in dobili v last obljubljeno stanovanje. Zdaj pa si predstavljajte, da bi bil ta "nekdo" država in da ne bi šlo za pogodbo, ampak za zakon. Recimo za zakon, ki bi določil, da vsak, ki deset let prostovoljno varčuje na določenem računu, z vsakim plačanim obrokom dobi pravico do državne subvencije za kvadratni meter stanovanja. Nato bi država spremenila zakon in rekla, da vam za že plačane zneske ne pripada več cel kvadratni meter, ampak samo polovica, in to ne čez deset, ampak čez petnajst let. Kaj bi se zgodilo v pravni državi? Varčevalci bi tožili državo in zmagali ali pa bi ustavno sodišče takšen zakon razglasilo za protiustaven zaradi spreminjanja pravnih razmerij za nazaj. In kaj bi se zgodilo – ne v pravni državi, ampak – pri nas? Poglejmo: naše ustavno sodišče je aprila odločalo o zakonu, ki je naredil nekaj takšnega, kot sem poskusil ponazoriti s temi primeri. Ugotovilo je, da tak zakon ni v nasprotju z ustavo. Šlo je za odločanje o členih novega pokojninskega zakona, ki so uvedli razlikovanje med delovno dobo, pridobljeno s plačilom obveznih prispevkov, in delovno dobo, pridobljeno s prostovoljnim plačevanjem prispevkov. Zahtevo za presojo ustavnosti so vložili sindikati ter posamezniki, ki so prostovoljno plačevali prispevke v pokojninsko blagajno tudi v času, ko niso bili zaposleni ali pa so bili zaposleni za krajši delovni čas. To so počeli zato, ker bi se jim po starem zakonu tudi ta leta štela v delovno dobo. Novi zakon je določil, da se ta čas ne šteje več v delovno dobo, saj je kot pogoj za starostno upokojitev pred 65. letom določena delovna doba "brez dokupa". To pomeni, da morajo nekateri ljudje, ki so prostovoljno plačevali prispevke, zdaj delati tudi več kot pet let dlje ali pa se upokojiti predčasno in se sprijazniti z do 18 odstotki nižjo pokojnino. Prizadeti seveda trdijo, da jim je novi zakon vzel določeno pravico, ki so jo že pridobili, in je zato v nasprotju z ustavo.
|
9. Izid knjige
Pravkar je izšla knjiga z naslovom "Integrativni model lastništva zaposlenih", katere avtor je ustanovitelj in direktor podjetja Primit d.o.o. dr. Alojz Klaneček.
Knjiga je nastala kot rezultat raziskovanja motivacijskih vzvodov v podjetju Primit d.o.o., ki se ukvarja s prodajo zavarovalnih storitev. Ugotovitve v strokovni literaturi, da programi delavske participacije in delitve dobička ne motivirajo tako kot lastnina, zato večinski lastniki med delničarje ali podjetnike vključujejo managerje, strokovnjake, pa tudi rutinske delavce, je bila ključna, da je avtor pričel raziskovati to področje. Knjiga je rezultat doktorske disertacije avtorja, ki jo je zagovarjal v avgustu 2010 na Fakulteti za management v Kopru. V njej so analizirani nekateri najpomembnejši elementi, na katere mora biti management v določenem podjetju še posebej pozoren, da lahko vodi organizacijo v rast. Izpostavljena sta dva ključna generatorja rasti podjetij. To sta notranje podjetništvo in lastništvo zaposlenih. Prispevek k znanosti v tej disertaciji je generirani integrativni model lastništva zaposlenih, ki vsebuje dimenzije - lastništvo zaposlenih, notranje podjetništvo in poslovni rezultati - ter najpomembnejše faktorje, ki jih je potrebno upoštevati pri apliciranju modela v prakso.
Knjigo lahko naročite tukaj>>
8. Direktor Primit d.o.o. - doktor znanosti
Ustanovitelj in dolgoletni direktor Primita Alojz Klaneček je dne 17.8.2010 na Fakulteti za management v Kopru uspešnon zagovarjal doktorsko disertacijo na temo " Integrativni model lastništva zaposlenih".
Ugotovitev, da programi delavske participacije in delitve dobička ne motivirajo tako kot lastnina, zato večinski lastniki med delničarje ali podjetnike vključujejo managerje, strokovnjake, pa tudi rutinske delavce (Stanič 1997, 100), je bila ključna, da je avtor pričel raziskovati to področje. V njej so analizirani nekateri najpomembnejši elementi, na katere mora biti management v določenem podjetju še posebej pozoren, da lahko vodi organizacijo v rast. Izpostavljena sta dva ključna generatorja rasti podjetij. To sta notranje podjetništvo in lastništvo zaposlenih. Prispevek k znanosti v tej disertaciji je generirani integrativni model lastništva zaposlenih, ki vsebuje dimenzije - lastništvo zaposlenih, notranje podjetništvo in poslovni rezultati - ter najpomembnejše faktorje, ki jih je potrebno upoštevati pri apliciranju modela v prakso. V kratkem bo izšla tudi knjiga v okviru katere bo disertacija tudi v celoti objavljena.
7. Zavarovalništvo v Sloveniji rastlo kljub krizi
Ma.B.,STA | čet, 03.06.2010 11:03
Zavarovalništvo v Sloveniji je v lanskem letu kljub krizi dosego rast. Skupna premija v zavarovalništvu je bila leta 2009 za dva odstotka višja kot pred letom, je ob v Portorožu poudaril predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec.
Za štiri odstotke so v lanskem letu porasla premoženjska zavarovanja, za dobrih šest odstotkov pa zdravstvena zavarovanja. Upad premije je slovensko zavarovalništvo beležilo le na področju življenjskih zavarovanj, kjer je bila premija za 2,8 odstotka nižja kot pred letom.
Vzpodbudni so po Rakovčevih besedah tudi podatki o poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Življenjska zavarovanja so v primerjavi z enakim obdobjem lani porasla za šest odstotkov, skupna premija pa za dober odstotek in pol.
Glavna naloga zavarovalnic v bodoče je po Rakovčevem mnenju razvijati stabilno zavarovalniško dejavnost. "Predkrizno stremljenje pretežno k premijskemu rezultatu, ki je povzročalo izgubo osnovne dejavnosti in ki smo jo financirali velikokrat z navideznimi dobički iz upravljanja naložb enostavno ni več vzdržno," je poudaril.
Zavarovalnice se morajo po njegovem usmeriti h kakovostnemu opravljanju osnovnega poslanstva, in sicer na način, ki jim bo omogočil pozitivno poslovanje iz osnovne dejavnosti, obenem pa upravljanje naložb z zmernim, a stabilnim donosom. Razmišljati pa morajo tudi, na kakšen način bodo dosegle ciljno kapitaliziranost ob izbrani ravni tveganja.
Padec življenjskih zavarovanj v lanskem letu je bil po prepričanju finančnega ministra Franca Križaniča predvsem posledica omajanega zaupanja. Križanič je obenem izrazil pričakovanje, da bo predvidenemu razvojnemu preboju v gospodarstvu sledila hitra rast življenjskih zavarovanj in zadolževanja prebivalstva.
"Zanimanje v bančnem sektorju izvira tudi iz pričakovanj, da se bo prebivalstvo v večji meri zadolžilo za izboljšanje svojega standarda, zlasti trajnih potrošnih dobrin," je dejal. Prebivalstvo v Sloveniji je namreč po njegovih besedah med najmanj zadolženimi v EU.
Sicer pa se slovensko zavarovalništvo po njegovem sooča tudi z naraščajočimi škodami v kmetijstvu, ki jih povzročajo čedalje pogostejša neurja. Vlada je lani zagotovila 30 milijonov evrov za subvencioniranje zavarovalnih premij za zavarovanje pred škodami, ki izvirajo iz podnebnih sprememb. S subvencioniranjem bo nadaljevala tudi v prihodnje, je zagotovil.
"Apeliramo na to, da zavarovalnice ostanete v kmetijskem sektorju kot zavarovatelji potencialnih škod, premijsko politiko ustrezno prilagodite in upoštevate pripravljenost subvecioniranja premij," je še dejal Križanič. V kolikor se bo pokazalo, da mora država v večji meri sodelovati pri ukrepih za preprečevanje škod, kot je streljanje v oblake, bodo omenjene projekte dodatno podprli, je še dejal.
6. Izvolitev v naziv
Dne 30. 3.3.2010 ga je senat Fakultete za management UP na podlagi soglasja senata Univerze na Primorskem direktorja podjetja Primit d.o.o. mag. Alojza Klanečka, izvolil v naziv "višji predavatelj za področje podjetništva in managementa". To mu bo omogočilo, da bo postal predavatelj na Fakulteti za management v Kopru in tako lahko študentom prenašal široko znanje tako teoretične kot praktične narave, ki si ga je pridobil v svojem dolgoletnem podjetniškem udejstvovanju.
5. Zavarovalniški poklic - ekonomist
Zavarovalništvo je panoga v rasti, zato so začele nekatere ustanove z usposabljanjem za poklice znotraj te dejavnosti. Kot primer navajam eno od možnosti:
Višješolski študijski program, EKONOMIST
predmetnik za smer Zavarovalništvo
Študij traja dve leti in ga izvajamo kot izredni študij, kar pomeni, da njegovo izvedbo prilagajamo odraslim.Med obveznosti študenta sodi tudi praktično izobraževanje, ki je študentu z ustreznimi praktičnimi izkušnjami lahko priznano. Študentje lahko uveljavljajo tudi druga ustrezna pridobljena znanja in spretnosti.
1. letnik vseh usmeritev 1.650 EUR*
2. letnik zavarovalništvo 2.050 EUR
Diploma 500 EUR
Več preberite na....
4. Čudne odločitve zavarovalniških nadzornikov.
Kosova protikorupcijska komisija se ukvarja tudi z nenavadno izdajo licence direktorju Tilie.
Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki jo vodi Mihael Perman, je pred kratkim preprečila upokojenski prevzem zavarovalnice Vzajemna. Upokojenci so zahtevali sklic izredne skupščine, na kateri so želeli imenovati svoje nadzornike, ti pa bi imenovali novo upravo. Več preberite na...
3. Zavarovalniške goljufije ne poznajo meja
Naivneži ali prevarantska inteligencaPoskusi pridobitve odškodnine celo za neobstoječi avto ali "poškodovano" osebo, ki je ob nesreči v vozilu sploh ni bilo
Zavarovalniške goljufije niso slovenska posebnost in tudi niso od včeraj. Vzporedno s prevaranti so se razvijali in učili tudi v zavarovalnicah, kjer imajo ob številnih izkušenih cenilcih, ki hitro zaslutijo poskus prevare, tudi posebne službe za odkrivanje oziroma preprečevanje takih nečednih poslov. Več preberite na...
2. Nujna je večja transparentnost provizij zavarovalniških agentov uvedena s spremembami in dopolnitvami Zakona o zavarovalništvu
Poslanska skupina SLS pripravlja amandmaje na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu, katerega prvo branje je potekalo na današnji seji Državnega zbora RS. Amandmaji PS SLS se bodo nanašali na za slovenski trg zavarovalništva značilno problematiko zavarovalniških agentov. Nujna rešitev problema provizij zavarovalniških agentov je sprememba Zakona o zavarovalništvu v smeri večje transparentnosti glede provizij zavarovalniških agentov, kar bi pripeljalo do večje konkurence in kakovostnih storitev na zavarovalniškem trgu. Več preberite na....
1. Novi portal www.primit.si
V podjetju Primit d.o.o. je bil v decembru 2009 postavljen nov portal, ki bo omogočal boljši servis našim zavarovancem pa tudi zastopnikom. Priporočamo, da se zavarovanci pa tudi vsi ostali, ki to še niso, na spletni strani www.primit.si registrirajo in tako zagotovijo celoten obseg možnosti, ki jih ponuja naveden portal.
Posodobili smo tudi logotip, s čimer zaokrožamo zunanjo podobo podjetja.
| KONTAKTIRAJTE NAS |  |
SEDEŽ PODJETJA LJUBLJANA
| POSLOVNA ENOTA CELJE
| POSLOVNA ENOTA BREŽICE
| ||||||||||||||||||||||||||||
 |  |  |
Izdelava spletnih strani Poganja Spletnik