Domov
Kako kakovostno živimo Slovenci?
Pariz - Slovenija se je po novem indeksu boljšega življenja, ki blaginjo meri po 11 razsežnostih, ključnih za kakovost življenja, uvrstila na 21. mesto med 34 članicami organizacije OECD.
Najvišja tri mesta na lestvici zasedajo Avstralija, Kanada in Švedska, najnižje pa so se uvrstile Turčija, Mehika in Čile. Med članicami OECD so se poleg omenjenih treh za Slovenijo uvrstile še Estonija, Portugalska, Madžarska, Slovaška, Grčija, Južna Koreja, Poljska, Italija, Češka in Španija.
V prvo deseterico so se medtem poleg prve trojice uvrstile še Nova Zelandija, Norveška, Danska, Združene države Amerike, Švica, Finska in Nizozemska. Francija in Nemčija sta se uvrstili na 18. oziroma 16. mesto. Slovenska severna soseda Avstrija je na 14. mestu.
Primerjava blaginje v državah članicah
Z uporabo indeksa boljšega življenja lahko državljani članic OECD primerjajo blaginjo v državah na podlagi 11 razsežnosti, ki jih je OECD prepoznala kot temeljne za kakovost življenja.
Kakšni so kriteriji za kakovost?
Indeks vključuje kazalnike s področij stanovanjske politike, prihodkov, zaposlovanja, družbenih odnosov, izobraževanja, okolja, kakovosti institucij, zdravja, splošnega zadovoljstva z življenjem, varnosti in možnosti doseganja ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem.
V Sloveniji 1,1 sobe na osebo
Na področju stanovanjske politike se je Slovenija precej pod povprečje OECD uvrstila pri velikosti stanovanj, kjer po kriteriju števila sob na osebo z 1,1 zaseda 29. mesto med članicami OECD. Povprečje organizacije je 1,6 sobe na osebo.
Visoka stopnja sanitarne infrastrukture
Po drugi strani se Slovenija visoko uvršča po dostopnosti do osnovne sanitarne infrastrukture. Le 0,6 odstotka stanovanjskih enot v Sloveniji namreč nima dostopa do notranjih stranišč na splakovanje, medtem ko je povprečje OECD 2,8 odstotka. Slovenija tako zaseda 13. mesto.
Gospodinjstva zaostajajo za povprečnimi prihodki
Po prihodkovnih kriterijih Slovenija ni na najvišjih mestih med članicami organizacije. Razpoložljivi letni prihodek gospodinjstev tako z 19.890 ameriškimi dolarji za povprečjem OECD zaostaja za skoraj 2400 dolarjev. Povprečno premoženje gospodinjstev pa z 20.188 dolarji za povprečjem v OECD zaostaja za 16.620 dolarjev.
Po stopnji zaposlenosti se Slovenija s 66 odstotki uvršča prav v povprečje članic OECD, medtem ko se po deležu brezposelnih, ki so brez zaposlitve že več kot leto dni, s 3,21 odstotka uvršča malo nad povprečje OECD, a vseeno v spodnjo tretjino članic.
Po tesnosti družbenih razmerij se Slovenija prav tako uvršča v spodnjo tretjino. V Sloveniji sodeč po anketah 91 odstotkov prebivalcev pozna nekoga, na katerega bi se lahko zanesli v težkih časih. To je sicer blizu povprečja organizacije.
Izobraženost prebivalstva presega povprečje
Sorazmerno uspešna je Slovenija na področju formalne izobraženosti prebivalstva, kjer z rezultati presega povprečje OECD. Delež prebivalcev v starostni skupini med 25 in 64 let z vsaj srednješolsko izobrazbo je z 82 odstotki za devet odstotnih točk nad povprečjem OECD, v skupini med 25 in 34 let pa z 92 odstotki povprečje presega za 12 odstotnih točk.
Po bralnem razumevanju precej pod povprečje
Sama formalna izobrazba pa še ne zagotavlja dejanske polne vključenosti v sodobne družbene procese. Slovenija se tako po bralnem razumevanju v okviru študije PISA z rezultatom 483 uvršča precej pod povprečje OECD (600 točk) in s tem v spodnjo tretjino članic.
Precej nizko je Slovenija po uporabljenem okoljskem kriteriju, in sicer onesnaženosti zraka s trdnimi delci (PM10). Ta znan problem Slovenije državo uvršča na 28. mesto med članicami. Povprečna vsebnost PM10 v Sloveniji je 29 mikrogramov na kubični meter zraka, povprečje OECD pa je 22.
Državnim institucijam zaupa 51 odstotkov Slovencev
Slovenci v institucije države zaupamo manj, kot je povprečje v OECD. V Sloveniji tako v ustanove zaupa 51 odstotkov ljudi, povprečje OECD pa je 56 odstotkov. Še večji zaostanek Slovenija beleži po udeležbi na zadnjih volitvah. Ta je bila v Sloveniji s 63 odstotki za devet odstotnih točk za povprečjem v OECD.
Precej više se Slovenija uvršča po dostopnosti prebivalstva do informacij o svojih pravicah in po preglednosti državnih institucij. Po tem kriteriju se uvršča na visoko sedmo mesto.
Življenjski doba blizu povprečja
Precej slabše se Slovenija odreže po kriterijih zdravja prebivalstva. Po pričakovani življenjski dobi prebivalstva je z 78,8 leta blizu povprečja OECD (79 let). Po porabi za zdravstvo se z 8,3 odstotka BDP uvršča za 0,7 odstotne točke pod povprečjem OECD, prav tako podpovprečni so rezultati, ko gre za nominalno porabo za zdravstvo na prebivalca.
Slovenci smo tudi precej nezadovoljni s svojim zdravjem, saj jih le 59 odstotkov pravi, da je njihovo zdravstveno stanje dobro. Povprečje v OECD je pri 69 odstotkih, Slovenija pa se uvršča na rep lestvice.
Z življenjem zelo nezadovoljni
Slovenci smo vsaj trenutno v povprečju zelo nezadovoljni s svojim življenjem. V nedavnih raziskavah jih je le 39 odstotkov reklo, da so s svojim življenjem zadovoljni, le 48 odstotkov pa jih meni, da bo njihovo življenje dobro čez pet let. To je močno pod povprečjem OECD (63 in 71 odstotkov).
Glede varnosti Slovenija na vrhu lestvice
Slovenija je po drugi strani varna država. Po številu umorov na 100.000 prebivalcev je Slovenija z 0,5 čisto na vrhu lestvice, takoj za Islandijo, medtem ko je po številu nasilnih napadov na posameznike blizu povprečja.
Po delovni obremenjenosti so Slovenci kljub samopripisani pridnosti celo nekoliko za povprečjem OECD in v zlati sredini držav. Je pa Slovenija po drugi strani zelo uspešna, ko gre za stopnjo zaposlenosti žensk z otroki.
Indeks so sicer predstavili na odprtju foruma voditeljev ob 50. obletnici OECD. Kot uvodni govorec je na javni predstavitvi indeksa boljšega življenja sodeloval tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Türk je v govoru dejal, da je sicer običaj, da dobijo darila tisti, ki praznujejo, a da je tokrat obratno, saj OECD daje ob svojem jubileju svetu dragoceno darilo - indeks boljšega življenja, ki pomeni novo fazo pri merjenju napredka s poudarkom na socialni pravičnosti.
STA
Foto: Matej Leskovšek, Simon Plestenjak in Matjaž Rušt/siol.net
| KONTAKTIRAJTE NAS |  |
SEDEŽ PODJETJA LJUBLJANA
| POSLOVNA ENOTA CELJE
| POSLOVNA ENOTA BREŽICE
| ||||||||||||||||||||||||||||
 |  |  |
Izdelava spletnih strani Poganja Spletnik