Rizični poklici in športi

 

Rizičnost poklicev in športov se odraža tako na področju zavarovanja za primer smrti (naravne in nezgodne) kot tudi na področju nezgodnega oz. bolezenskega zavarovanja (UI, dnevno nadomestilo, AUZ). Pri življenjskem zavarovanju (naravna in nezgodna smrt) za zavarovance, ki se ukvarjajo z rizičnimi poklici in športi, izvedemo doplačila v %₀ k osnovni premiji (tabela T1,  T1M-Ž) oz. jih v nekaterih primerih sploh ne moremo zavarovati (odklonitev).

Oznaka AUZ pomeni »dodatno zavarovanje za primer nezmožnosti dela«. Tudi tega zavarovanja v primeru nekaterih dejavnosti zavarovanec ne more skleniti (npr. dejavnost  »plezanje«).

Pri dodatnem nezgodnem zavarovanju UI lahko v nekaterih primerih dejavnosti zavarovanca neomejeno zavarujemo (v tabeli je to označeno s » - «). Oznaka »+100%« pomeni, da moramo premijo za UI povečati za 100% (tako premijo za UI kot za eventualno priključeno dnevno nadomestilo).

a) Rizični športi

Doplačilo za rizične športe je le v primeru, ko ima neki športnik status amaterja (glej definicijo v tabeli). Če se nekdo ukvarja s temi športi zgolj rekreativno, doplačil ni (igranje nogometa, plezanje, košarka, karate…). V primeru ukvarjanja s t.i. rizičnimi »trendovskimi« športi, moramo za nasvet vprašati zavarovalnico (npr. plezanje po ledenih stebrih…). Če pa se nekdo z navedenimi športi ukvarja poklicno (glej definicijo v tabeli), ga ne moremo zavarovati s pomočjo navedenih tabel – individualna obravnava zavarovalnice.

Izjema so športi, ki spadajo v okvir letalskih rizikov. Tem osebam moramo v vsakem primeru izračunati doplačila v skladu s tabelo, ne glede na njihov status: poklic, amater, rekreativec. Lahko pa z »izjavo«, da v času ukvarjanja s to dejavnostjo niso zavarovani, te osebe zavarujemo brez doplačil za preostali čas.

b) Rizični poklici

Teh ne moremo zavarovati z »izjavo«, da v času ukvarjanja s to dejavnostjo niso zavarovani brez doplačil za preostali čas, razen v primerih, ko je jasno, da tega ni mogoče zlorabljati. Taki poklici so: rudar, delavci na ladji…!

Če se neki poklic izvaja na višini, so doplačila, (kot na primer: čistilci oken od zunaj, delavci   na  strehi, na dimnikih, na daljnovodih, fasaderji, tesarji, barvarji…) ne glede na to,  katero  delo se tam izvaja.

Vedno imajo doplačila poklici, ki izvajajo funkcijo varovanja, kjer osebe dvigujejo težke predmete, kjer se v okolju, kjer delajo, premikajo težka bremena, ki delavca lahko poškodujejo, kjer je neposredna nevarnost ognja, vpliva kemikalij, kjer so možnosti udarcev, urezov, stiskanja udov ipd.

Če nekega poklica ali športa  v tabeli ne najdemo in v njem zaznamo vsaj malo povečanega tveganja, moramo o eventualnih  doplačilih vprašati zavarovalnico.

Delavci, ki delajo v proizvodnji - šivanje, ročno sestavljanje lahkih sestavnih delov, delo za tekočim trakom brez prenašanja bremen ali posebnih nevarnosti za poškodbe (ki so podobni poklicem: kuhar,krojač, hišnik, zlatar) - nimajo doplačil. Za primerjavo: doplačilo pa ima »krojač v tekstilni tovarni«, kajti  tam reže blago z velikimi stroji.

c) Obnašanje zavarovalnice v primeru škode

Če se dokaže, da je zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja namenoma zamolčal (ali zavajal)   rizično dejavnost, mu zavarovalnica ob  zavarovalnem primeru ne bo izplačala ničesar.

Če se je zavarovanec pričel ukvarjati z rizično dejavnostjo v času, ko je bil že zavarovan, bi v tem primeru  moral plačevati višjo premijo. Če pa  tega ni   javil zavarovalnici, mu bo zavarovalnica pri eventualnem  izplačilu zavarovalnine izplačala sorazmerni delež  manj - v višini deleža  doplačila na premijo. Nadaljnja zavarovalna  premija se bo stranki avtomatsko povišala.

nazaj >>