1.N

aložba denarja

(privarčevani kapital, varnost naložbe in donosnost, renta)

Denar je naložen z dobrim donosom, vendar s poudarkom na varnosti naložbe. Stopnja tveganja je nekje med depozitno naložbo na banki, kjer znaša jamstvo države od januarja 2011 do 100.000 EUR (govorimo o bankah, ki so članice Banke Slovenije) in naložbo v investicijske sklade (tu ni nobenega jamstva za donos). Namen te naložbe ni ustvarjanje visokih dobičkov, ampak zagotavljanje denarja za primer, ko zavarovanec ne bo mogel več služiti denarja zase in za svojo družino zaradi starosti, nezgode ali smrti. Ob koncu varčevanja se zavarovanec lahko odloči za enkraten dvig denarja ali pa pooblasti zavarovalnico, da upravlja z njim in mu v obrokih izplačuje eno od oblik rente.

Visoko stopnjo varnosti za izplačila Grawe Zavarovalnice d. d. omogočajo:

• slovenska zakonodaja (Zakon o zavarovalništvu, Obligacijski zakonik...),
• izpolnjeni kriteriji, ki jih nalaga zakonodaja (solventna meja, struktura naložb – večina v državne vrednostne papirje, denarne rezerve...),
• stalne revizijske kontrole s strani Agencije za zavarovalni nadzor in večinskih delničarjev iz Avstrije,
• stoletne izkušnje in tradicija glavnega delničarja Grazer Wechselseitige  Versicherung.

 

Naložbe v življenjsko zavarovanje ne moremo primerjati s podobno bančno naložbo v obliki depozitov:

• Bančna naložba ne omogoča zavarovanja rizika smrti, prav tako pa ne omogoča doživljenjske rente, ampak eventuelno le rento za določeno dobo (razen v primeru, ko banke sklepajo življenjska zavarovanja).
• Bančni sistem temelji na kratkoročnih vlogah in kreditih varčevalcev, zato banka ne more zagotavljati pogojev, ki jih zahtevajo dolge varčevalne dobe (npr. 20 let).
• Prednosti bank so zato v kratkoročnih naložbah varčevalcev, ki položijo denar na banko, ker ga v tem trenutku nimajo kam donosno naložiti in čakajo na priložnost (dobra naložbena možnost za čas ekonomske krize).
• Bančne naložbe zaradi take poslovne politike praktično nimajo dobička, ampak pokrivajo le inflacijo (nekatere banke v Švici pa niti tega ne, ker so osredotočene predvsem na visoko stopnjo varnosti).

 

Prav tako je naložbo v klasično življenjsko zavarovanje nesmiselno primerjati z naložbo v investicijske sklade (tudi ne z življenjskimi zavarovanji, ki nalagajo denar v investicijske sklade), ker imata tudi ti dve naložbi v svoji osnovi zelo različen namen:

• Osnovni namen naložb v investicijske  sklade je povečati  premoženje naložbenika in ob tem sprejeti  tudi precejšnje tveganje, da se naloženo premoženje lahko tudi zmanjša. Namen naložb v življenjsko   zavarovanje pa je zagotovitev socialne varnosti v primeru nepredvidenih dogodkov  (nezgoda, smrt, izguba službe…..) in zagotavljanje finančno neodvisne starosti (renta).
• Struktura naložb v skladih so predvsem delnice in tudi obveznice; predvsem delnice predstavljajo najbolj  dobičkonosen in zato tudi najbolj rizični del naložb, zato lahko v ta namen nalagamo le tisti  del prihrankov, ki  smo jih v skrajnem primeru pripravljeni tudi izgubiti.
• Naložba v življenjsko zavarovanje, pri katerem se denar nalaga v investicijske sklade, je zelo podobna direktnim naložbam v investicijske sklade. Je nekaj razlik, kot npr. drugačno obdavčenje (direktne naložbe v investicijske sklade so obdavčene po Zakonu o kapitalskih dobičkih –ZDoh-2, življenjsko zavarovanje z naložbami v investicijske sklade pa po Zakonu o dohodnini –ZDoh-1, kar je bolj ugodno), manjša možnost razpolaganja s sredstvi ipd.

 

2.Enkratno izplačilo ali renta

 

Po končani zavarovalni dobi zavarovalec prosto razpolaga s privarčevanimi sredstvi in lahko denar dvigne v celoti ali pa sklene z zavarovalnico novo pogodbo o koriščenju ene od oblik rente.

Prednost rente je predvsem svobodna izbira njene višine, trajanja in oblike. Za začetek prejemanja rente ni dodatnih pogojev (npr. upokojitev, določena starost), ampak jo zavarovanec lahko prične prejemati takoj, ko se mu konča zavarovalna doba. Odloča se lahko med dvema oblikama rente: za določeno dobo ali za doživljenjsko rento. V prvem primeru se mu višina obroka določi le na osnovi višine privarčevanih denarnih sredstev in dobe prejemanja rente, v drugem primeru pa na višino obroka rente vplivata še starost zavarovanca in spol.

3.Zavarovanje za primer smrti med zavarovalno dobo

 

Namen tega zavarovanja je, da se družina zavarovanca ekonomsko zaščiti, če se pripeti najhujše osebi, ki služi denar za gospodinjstvo. S tem denarjem lahko družina premosti denarne težave, dokler se ne najdejo drugi viri za njeno financiranje.

Dodati je mogoče še:

Nezgodno zavarovanje za primer smrti in invalidnosti, nadomestilo za primer ležanja v bolnišnici, bolniške zaradi nezgode, zavarovanje SOS ter zavarovanje za nezmožnost plačevanja premij zaradi bolezni ali nezgode.

 

To so zavarovanja, ki zavarovanca in njegovo družino ščitijo pred finančnimi težavami v primeru nezgode. Te težave so lahko izredno velike, predvsem ko gre za invalidnost, ki s sabo prinaša tako nezmožnost za delo kot tudi velike stroške za oskrbo poškodovanca. Variante nezgodnih zavarovanj so podrobno opisane v gradivu o opisu produktov.

4.Ostale značilnosti programa SG1-A:

 

• Obstaja možnost obročnih plačil letne premije, in sicer v 2, 4 ali 12 obrokih. Doplačilo v tem primeru znaša 2, 4 ali 6%. Plačila se izvajajo s položnico, prek računa (če je sklenitelj pravna oseba) ali na trajni način (odstopna izjava ali direktna obremenitev).
• Pri zavarovalni dobi od 5 do 9 let je potrebno doplačati še 6,5% davka od zavarovalnih poslov.
• Zavarovanje začne veljati z datumom pričetka zavarovanja na ponudbi in ko le-ta prispe na Grawe Zavarovalnico d. d. v Ljubljani.
• Ponudbe se sklepajo vedno s 1. v mesecu, in sicer najkasneje do 20. v mesecu za naslednji mesec. Ponudbe se lahko sklepa največ za dva meseca  vnaprej.
• Vpliv inflacije EUR se lahko avtomatsko izničuje (indeksacija), če sklenitelj zavarovanja to želi in je pripravljen ob 5% inflacijskem ciklusu  za ustrezen znesek povečati svojo zavarovalno vsoto in tudi zavarovalno premijo. Pogoj za indeksacijo je, da znaša zavarovalna vsota vsaj 3.600 EUR.
• Upravičenec iz zavarovalne police je lahko katera koli fizična ali pravna oseba (lahko jih je tudi več), ki jo določi sklenitelj zavarovanja.
• Osebe, ki se ukvarjajo z rizičnimi poklici in športi, lahko zavarujemo z doplačili (glej posebno tabelo).
• Osebe, ki so prebolele lažje bolezni, operacije ipd., lahko zavarujemo s priložitvijo zadnjega zdravniškega izvida.
• Oseb, ki so težko in neozdravljivo bolne (npr. rak, AIDS, težja oblika sladkorne bolezni…), ne moremo zavarovati.

 

5.Povzetek ugodnosti

  programa SG1-A:

 

• Zelo varna naložba denarja s konkurenčnim donosom.
• Popusti: na višino zavarovalne vsote, za opravljen zdravniški pregled, na letno plačilo premij, za ženski spol.
• Možnost dviga privarčevanih denarnih sredstev in dobička v enkratnem znesku ali v obliki mesečnega izplačila rente do smrti ali za dogovorjeno dobo.
• V primeru smrti zavarovanca se upravičencem izplača celotna zavarovalna vsota skupaj z do takrat ustvarjenim dobičkom v kateri koli fazi dobe sklenjenega zavarovanja.
• V primeru nezgodne smrti zavarovanca se poleg izplačila v primeru naravne smrti izplača še ena zavarovalna vsota (skupaj torej dve zavarovalni vsoti in dobiček).
• V zadnjem zavarovalnem letu se zavarovancu pripiše končni dobiček – podvojen dobiček zadnjega zavarovalnega leta.
• V primeru potrebe po denarju je mogoče po treh letih plačevanja zavarovalnih premij dobiti predujem, ki ga lahko vrnemo v enkratnem znesku ali pa se po končani zavarovalni dobi odšteje od privarčevanega kapitala. Za znesek predujma je potrebno plačevati 7% letne obresti.

 

V primeru nezmožnosti plačevanja premij ima sklenitelj zavarovanja naslednje možnosti:

 

• če ima sklenjeno zavarovanje AUZ in če je vzrok za nezmožnost plačevanja bolezen ali nezgoda, premije za čas nezgode plačuje zavarovalnica,
• pridobitev predujma,
• možnost obročnega odplačevanja premij,
• znižanje višine obrokov in s tem zavarovalne vsote (delna izguba vloženega denarja),
• prestavitev police v status »zavarovanje brez plačila premij« (najprej po 1/10 vplačane dobe),
• možnost prenosa police na drugega zavarovanca (npr. na drugega zaposlenega, na otroke…),
• možnost prenosa police na drugega plačnika (npr. v drugo podjetje ali na drugo fizično osebo),
• predčasen odkup privarčevanih finančnih  sredstev (najprej po 3 letih - delna izguba vloženega denarja).